Župnišču Preska 50.000 SIT
Moto Road Racing klub Medvode je del izkupička od moto piknika namenil župnišču Preska za otroke, ki so v mesecu avgustu 2004 imeli oratorij.
Za otroke del dobička s piknika (izlet v Gardaland in 250.000 tolarjev za el. voziček)
Dvajset in en vesel otrok in njihovi skrbniki; dvajset jih je dan preživelo v zabaviščnem parku Gardaland, Dejan pa si bo zapomnil dan, ko se je po Žlebeh vozil na motorju.
Člani MRRC Medvode so na 4. moto pikniku na začetku poletja dali obljubo, da bodo del čistega dobička, če jim bo namenjen, namenili medvoškim otrokom in to obljubo so zadnji poletni konec tedna tudi izpolnili. V petek, 17. septembra, je dvajset mladih Mdvoščanov na njihov račun preživelo dan v zabaviščnem parku Gardaland, dan kasneje, v soboto 18. septembra, pa so motoristi nardili veselje družini Bukovec iz Žleb, saj so ji poklonili 250.000 tolarjev za nakup novega električnega vozička; za Dejana bo, ki se je tokrat veselil predvsem vožnje z motorjem.
pred tremi leti so medvoški motoristi del čistega dobička, ki ga prigarajo na moto pikniku, namenili za igrače otrokom v Vrtcu Medvode, lani so v sodelovanju z medvoško enoto centra za socialno delo izbrali nekaj učencev in jim poklonili kolesa in rolke, letos pa so se odločili za dve akciji in ju tudi izpeljali. "Kakor se dogovorimo, tako je... Pri motoristih ni nobenih kompromisov," pravi Rok Rotar, predsednik MRRC Medvode.
Adrenalin v zabaviščnem parku
"Tudi zame je Gardaland zgolj prostor za zabavo, zato smo se vsi skupaj predvsem dobro zabavali. Motoristom se seveda zahvaljujemo, da so nam to omogočili," se je v imenu dvajsetero mladih Medvoščanov, starih od sedem do šestnajst let, zahvalil Peter Rebolj, vodja preventivne enote Centra za socialno delo Ljubljana Šiška, pod okrilje katerega sodi tudi tudi občina Medvode. Skupaj s štirimi sodelavkami je poskrbel, da je lep sončen dan, kot nalašč za obisk pravljičnega mesta, minil v prijetnem razpoloženju. "Brez moraliziranja in iskanja globjih pomenov". Z večino njih je namreč že stikal prijateljske vezi, saj so skupaj preživelikakšen dan ali celo več na kateri izmed akcij ali taborov in dali "potrplenje" večkrat na preizkušnjo.
Zabaviščni park so prečesali po dolgem in počez, razdeljeni v dve skupini. V prvi, starejši in bolj adrenalniski, so se fantje in dekleta preskusili prav na vseh napravah, tudi tistikh, kjer se je svet ves čas postavljal na na glavo. "A če bi šel še enkrat na "prosti pad"? Dvakrat sem bil, pa trenutne ne bi šel več. Pa v naslednjih treh urah tudi ne. naslednjič, ko se bom oglasil v Gardalandu, pa gorovo," je komentiral Grega, ko je dvakrat padel 40 metrov globoko. Nastja pa se je medtem držala za trebuh: "Kaj to pomeni? Da sem mislila, da mi bodo vsi organi iz trebuha skočili. Ne grem več." Zarečenega kruha pa se veliko poje.
v drugi skupini, predvsem mlajši po letih, pa so se našli tudi taki, ki se niso bali priznati, da se "tja gor" že ne bodo povzeli, so pa zato toliko bolj uživali v vseh vodnih dogodivščinah in napravah, kjer se je svet malo bolj počasi vrtel. "Na nekatere naprave sicer otrok nismo pustili, ker se nam je zdelo prenevarno. Drugače pa so bili vsi po vrsti precej pogumni," je menila motoristka Marija Mehele, ki se je karavani pridružila tudki kot mama.
Električen voziček za v hrib
"Seveda bomo Dejana še enkrat zapeljali z motorjem po vasi. Gotovo je to zanj bolj pomemben dogodek kot pa ta simboličen znesek v višini 250 tisoč tolarjev, ki smo ga člani moto kluba izročili njegovim staršem kot pomoč pri nakupu električnega vozička, za premagovanje ovir v stanovanju in bljižnji okolici," je obljubil Rok Rotar, predsednik medvoških motoristov tik potem, ko je Dejana, učenca 3. razreda Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, skupaj z ducatom ostalih motoristov peljal po rodnih Žlebeh. Dejan se je namreč obljubljene vožnje veselil že nekaj dni pred tem in ni mogel niti želel skriti velikega veselja in navdušenja. Skrivati ga niso mogli niti ostali trije Bukovčevi, ki so se ob desetletnemu Dejanu s cerebralno paralizo naučili ceniti vsak srečen trenutek. "Močnejši elekktrični voziček, prilagojen vožnji v hrib, ki nudi več udobja, bi nam veliko pomenil, saj bi bil Dejan bolj samostojen in bi lahko v življenju veliko več dosegel," pravijo oče Boris, mam Nada in sestra Saša. Kar ne morejo skriti ganjenosti, ker jih je dejan tako lepo sprejel. Medvoški motoristi so se namreč odzvali prošnji, s katero so se nanje obrnili sosedi in sorodniki, ki vedo, da je električni voziček, vreden več kot 2 milijona tolarjev, za Bukovčeve velik zalogaj, saj jim je zavarovalnica priznala le pol zneska, ostalo pa bodo skupaj z dobrotniki zbrali sami.
Silvana Knok